Seje delovnih teles vlade
Generalni sekretar lahko posamezno vladno gradivo (praviloma gre za obravnavanje posameznih ožjih in manj pomembnih
vprašanj) dodeli delovnemu telesu v dokončno obravnavo. Če za sprejem gradiva s predlaganimi sklepi glasujejo oziroma
mu ne nasprotujejo navzoči ministri, ki so člani delovnega telesa vlade, in če noben član vlade ne zahteva obravnave
vladnega gradiva na seji vlade, se šteje, da je gradivo oziroma sklepe po obravnavi na seji delovnega telesa sprejela vlada. O
vladnem gradivu, ki je bilo obravnavano na seji delovnega telesa, izda delovno telo kratko poročilo, če pa je delovno telo
gradivo dokončno obravnavalo, se izda sklep kot sklep vlade.
Delovni program vlade
Vlada svoje glavne naloge za določeno obdobje določi z delovnim programom vlade in s proračunskimi dokumenti,
uspešnost izvedbe zastavljenih nalog pa ugotavlja v poročilu o delu vlade.
V delovnem programu vlade se naštejejo predlogi zakonov in drugih aktov, ki jih bo vlada predložila državnemu zboru. V
poročilu o delu vlade se naštejejo opravljene naloge, ki so bile opredeljene v delovnem programu dela vlade in v
proračunskih dokumentih. Posebej se navedejo in opišejo tudi opravljene naloge, ki niso bile vnaprej načrtovane. Vlada
sprejme poročilo o delu vlade za preteklo leto in ga predloži državnemu zboru hkrati s predlogom državnega proračuna.
Javnost dela vlade
Delo vlade je javno. Javnost dela vlade se zagotavlja z novinarskimi konferencami, z internetnimi predstavitvami in s
sporočili, poslanimi po drugih informacijsko-telekomunikacijskih sredstvih. Vlada odgovarja na vsa vprašanja, pobude in
predloge praviloma prek ministrstev in vladnih služb. Na vloge in pritožbe, naslovljene na predsednika vlade, odgovarja
pristojna služba predsednika vlade v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi in vladnimi službami.
Predsednik vlade, generalni sekretar in vladni predstavnik za odnose z javnostmi obveščajo javnost o delu in o sprejetih
odločitvah vlade. Ministri obveščajo javnost o tistih odločitvah vlade, ki sodijo v njihovo delovno področje. Po pooblastilu
vlade ali ministrov lahko tudi državni sekretarji in predstojniki vladnih služb obveščajo javnost o sprejetih odločitvah, ki
sodijo na njihovo delovno področje. Vsi našteti morajo v javnih izjavah in pri svojih nastopih v javnosti izražati in
predstavljati stališča vlade. Sprejeto odločitev vlade mora v javnosti zagovarjati tudi član vlade, ki je glasoval proti oziroma
se je glasovanja vzdržal. Način glasovanja posameznega člana vlade velja za podatek z najvišjo stopnjo tajnosti.
Novinarji in drugi predstavniki javnosti praviloma niso navzoči na sejah vlade, razprave članov in drugih udeležencev seje
veljajo za podatke z najvišjo stopnjo tajnosti, če vlada ne odloči drugače.
