Status članov
Nezdružljivost funkcij
Ustava Republike Slovenije (100. člen) in Zakon o državnem svetu (61. člen) določata, da član Državnega sveta ne sme biti
hkrati poslanec v Državnem zboru niti ne sme opravljati druge funkcije v državnih organih.
Imuniteta
9
Imuniteta pomeni pravico oziroma privilegij posameznika, da je izvzet iz uporabe posameznih pravnih predpisov. Gre za
pravno neodgovornost in pravno nedotakljivost tistega, ki ima imuniteto. Namen imuniteten je omogočiti predstavniškemu
telesu neodvisno in nemoteno delovanje.
Ustava RS v 100. členu določa, da člani Državnega sveta uživajo enako imuniteto kakor poslanci. O imuniteti odloča Državni
svet.
Institut imunitete opredeljuje tudi 60. člen Zakona o Državnem svetu, ravnanje in postopki Državnega sveta za odvzem ali
vzpostavitev imunitete pa Poslovnik Državnega sveta (85 – 92. člen).
Državni svetnik uživa imuniteto od potrditve do prenehanja mandata (85. člen Poslovnika Državnega sveta).
Zakon in poslovnik določata, da državni svetnik:
- ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah Državnega sveta ali njegovih komisij,
- ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja
Državnega sveta, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen nad pet let zapora.
Državni svet lahko prizna imuniteto tudi državnemu svetniku, ki se nanjo ni skliceval ali je bil zaloten pri že omenjenem
kaznivem dejanju. Državnemu svetniku sme Državni svet vzpostaviti imuniteto tudi, če se le-ta nanjo ni skliceval, če je to
potrebno za opravljanje funkcije Državnega sveta.
