O DRŽAVNEM SVETU
Državni svet Republike Slovenije je predstavniško telo, ki ga Ustava Republike Slovenije opredeljuje kot zastopstvo
socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Sestavljen je iz:
- predstavnikov delovnih in socialnih interesov (funkcionalni interesi), in
- predstavnikov lokalnih interesov (teritorialni interesi).
Interese, ki pokrivajo vse glavne segmente družbe, med seboj sooča štirideset državnih svetnic in svetnikov: - 4 predstavniki delodajalcev,
- 4 predstavniki delojemalcev,
- 4 predstavniki kmetov, obrtnikov ter samostojnih poklicev,
- 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti,
- 22 predstavnikov lokalnih interesov.
Predsednik Državnega sveta: Mitja Bervar
8
Podpredsednik Državnega sveta: mag. Stojan Binder
Sekretar Državnega sveta: Marjan Maučec
Interesi različnih družbenih skupin se v Državnem svetu srečujejo na institucionaliziran način, odločitve pa sprejemajo na
podlagi soočenja argumentov na strokovni ravni. Z namenom ohranitve visoke stopnje strokovnosti in izločitve političnih
interesov iz delovanja Državnega sveta je zakonodajalec določil, da državni svetniki svojo funkcijo opravljajo nepoklicno.
Državni svetniki so zaposleni na različnih družbenih in gospodarskih področjih, ki so prek interesnih skupin zastopana v
Državnem svetu, tako ohranjajo vsakodnevni stik s področjem, ki ga zastopajo.
Sestava Državnega sveta naj bi nevtralizirala vpliv političnih strank, ki se predvsem prek Državnega zbora vključujejo v
zakonodajni postopek. Državni svet ne predstavlja vseh državljanov Republike Slovenije, temveč le posamezne družbene in
gospodarske interese. Njegov položaj in njegova struktura zato narekujeta ustrezni volilni sistem, ki je različen od sistema
volitev v Državni zbor. Temeljne razlike so v načinu volitev, v volilni pravici, v vlogi političnih strank, v sistemu razdelitve
mandatov ter mandatni dobi.
Volitve v Državni svet ne ureja Ustava RS, ampak zakon, ki ga sprejme Državni zbor z absolutno dvotretjinsko večino. Volitve
so posredne prek ustreznih interesnih organizacij oziroma lokalnih skupnostih. Posredne volitve omogočajo tesnejšo
povezanost med člani interesnih skupin in njihovimi predstavniki kot neposredne volitve. Prav iz tega razloga pri takih
volitvah ni potrebno predstavništvo političnih strank, vendar pa politični vpliv ni povsem izključen iz delovanja Državnega
sveta. Največji vpliv imajo politične stranke prek svetnikov, ki so predstavniki lokalnih interesov. Volijo jih predstavniška
telesa lokalne skupnosti, ki se oblikujejo na podlagi splošnih volitev, na katerih imajo politične stranke odločujočo vlogo.
Mnogo manjši vpliv kot pri predstavnikih lokalnih interesov pa ima politika pri predstavnikih funkcionalnih interesov.
