Kandidata za predsednika vlade predlaga državnemu zboru predsednik republike po posvetovanjih z vodji poslanskih
skupin, in to najpozneje v 30 dneh po konstituiranju državnega zbora. Volitve predsednika vlade se opravijo najprej v 48
urah in najkasneje v 7 dneh po vložitvi kandidature. Predlagani kandidat na seji državnega zbora predstavi programske
zasnove vlade. Predsednika vlade voli državni zbor na tajnem glasovanju z večino glasov vseh poslancev (najmanj 46).
Če kandidat ni izvoljen pri prvem glasovanju, se lahko opravijo ponovne volitve predsednika vlade na podlagi novih
kandidatur. Kandidature je treba predložiti najpozneje v 14 dneh po prvem glasovanju. Kandidata (novega ali istega) lahko
predlaga predsednik republike, lahko pa ga predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev. Če je vloženih več
kandidatur, se glasuje o vsakem kandidatu posebej, s tem, da se najprej glasuje o kandidatu, ki ga je predlagal predsednik
republike. Če ta ni izvoljen, se glasuje o drugih kandidatih po vrstnem redu vloženih kandidatur; glasovanje se konča, ko je
izvoljen predsednik vlade, četudi državni zbor ni glasoval o vseh predlogih. Če tudi v drugem krogu glasovanja ni izvoljen
noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v 48 urah z večino
opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovnih volitev predsednika vlade. V tem primeru za izvolitev
zadošča večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Na ponovnih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih po
vrstnem redu števila glasov, dobljenih pri prejšnjih glasovanjih, nato pa o novih, do volitev vloženih kandidaturah, med
katerimi ima prednost kandidat predsednika republike. Če tudi pri teh volitvah noben kandidat ne dobi potrebne večine
glasov, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.
Ko je predsednik vlade izvoljen, mora v 15 dneh predsedniku državnega zbora oddati predlog za imenovanje ministrov. Če
predsednik vlade v tem času ne predloži sestave vlade, mu lahko državni zbor določi nov rok. Če tudi po izteku tega roka
predsednik vlade ne predlaga kandidatov za ministre, državni zbor ugotovi, da je predsedniku vlade prenehala funkcija.
Lista kandidatov za ministre mora vsebovati predpisane podatke, sicer se glasuje samo o imenovanju tistih ministrov,
katerih kandidature so skladne s poslovnikom državnega zbora. Vsak kandidat se mora predstaviti pristojnemu delovnemu
telesu državnega zbora, najprej v 3 in najpozneje v 7 dneh po predložitvi njegove kandidature. Kandidat mora odgovarjati
na vprašanja članov delovnega telesa. Predsednik delovnega telesa takoj, najpozneje pa v 48 urah po predstavitvi kandidata
4
za ministra pošlje predsedniku državnega zbora in predsedniku vlade mnenje o primernosti kandidata za ministra. Mnenje
za državni zbor ni obvezujoče. Predsednik vlade lahko najpozneje v 3 dneh po prejemu mnenja umakne predlog
kandidature in lahko hkrati z umikom kandidature predlaga novega kandidata. Predstavitev na novo predlaganih
kandidatov mora biti opravljena najpozneje v 3 dneh po tem, ko predsednik državnega zbora dobi novi predlog
kandidature.
O imenovanju ministrov glasujejo poslanci tako, da glasujejo o listi kandidatov za ministre kot celoti. Lista je izglasovana, če
zanjo glasuje večina poslancev, ki se udeležijo glasovanja. Če lista ni izglasovana, se opravi novo glasovanje o imenovanju
ministrov na podlagi nove liste kandidatov za ministre. Predsednik vlade mora predložiti novo listo kandidatov najpozneje v
10 dneh po prvem glasovanju. Če tudi nova lista ni izglasovana, lahko predsednik vlade predlaga glasovanje o vsakem
kandidatu posebej. Glasuje se tako, da se na listi obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se glasuje.
Vlada nastopi funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja.
Predsednik vlade mora v 10 dneh po nastopu funkcije predlagati še neimenovane ministre oziroma obvestiti državni zbor,
katere resorje bo začasno, vendar ne za dlje kot za tri mesece prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru. Če državni zbor
tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje celotne vlade, državni zbor ugotovi, da je funkcija predsedniku
vlade in ministrom prenehala.
Predsednik vlade in posamezni minister lahko odstopita, predsednik vlade pa lahko predlaga tudi razrešitev ministra. Vladi
avtomatično preneha mandat ob koncu mandata državnega zbora, v vmesnem obdobju pa jo je mogoče zamenjati s
konstruktivno nezaupnico (ko je na predlog 10 poslancev izglasovan nov mandatar), z zaupnico vladi (vlada sama predlaga
glasovanje o zaupnici) in z interpelacijo. Z interpelacijo je tako kot celotno vlado mogoče zamenjati tudi posamezne
ministre, če državni zbor na njeni podlagi izglasuje nezaupnico.
