Odložilni veto
Na temelju te pristojnosti (tretja alinea 1. odstavka 97. člena Ustave RS) Državni svet lahko zahteva od Državnega zbora, da
ponovno odloča o izglasovanem zakonu, tokrat z zahtevnejšo večino. Državni svet lahko uveljavi svojo zahtevo za ponovno
odločanje o zakonu v sedmih dneh od sprejetja zakona (91. člen Ustave RS).
Predsednik Državnega zbora obvesti predsednika Državnega sveta o sprejemu zakona in mu pošlje besedilo sprejetega
zakona, preden pošlje zakon v razglasitev predsedniku republike (2. odstavek 54. člena zakona). Zahtevo Državnega sveta,
da Državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem še enkrat odloča, pošlje predsednik Državnega sveta predsedniku
Državnega zbora najkasneje v sedmih dneh od sprejetja zakona ( 2. odstavek 55. člena zakona). Pri ponovnem odločanju
mora za sprejem zakona glasovati večina vseh poslancev, razen če Ustava RS predvideva za sprejem obravnavanega zakona
večje število glasov (2. odstavek 91. člena Ustave RS). Ponovna odločitev Državnega zbora je dokončna.
Ponovno odločanje o zakonu na seji Državnega zbora opredeljuje Poslovnik Državnega zbora (147., 148., 222. člen). Med
drugim je določeno, da lahko predstavnik Državnega sveta pred glasovanjem obrazloži zahtevo za ponovno odločanje o
zakonu.
Zakonodajni referendum
Zahteva za razpis referenduma je opredeljena kot pristojnost Državnega sveta urejajo Ustava RS (2. odstavek 90. člena,
četrti alinea 97. člena) in Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (Ur.l. RS, št. 26/2007). Poslovnik Državnega sveta (prvi
odstavek 68. člena) določa, da vsak državni svetnik, komisija ali interesna skupina lahko da pisno pobudo za razpis
referenduma. Zahteva za razpis referenduma je v Državnem svetu sprejeta (2. odstavek 99. člena ustave), če zanjo glasuje
večina vseh članov Državnega sveta.
Zahteva Državnega sveta za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma je zavezujoča za Državni zbor. Ustava določa
(2. odstavek 90. člena), da mora Državni zbor razpisati referendum, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, Državni svet
ali 40.000 volivcev. To ustavno določilo prevzema tudi 12. člen Zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Zakon o
referendumu in ljudski iniciativi pa med drugim določa tudi roke, v katerih morajo biti vložene zahteve za razpis
zakonodajnega referenduma.
Parlamentarna preiskava
Pravico Državnega sveta, da zahteva uvedbo preiskave o zadevah javnega pomena ( parlamentarna preiskava) ureja ustava
v 93. in 97. členu. 93. člen Ustave določa, da Državni zbor lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to
storiti na zahtevo tretjine poslancev Državnega zbora ali na zahtevo Državnega sveta.
Pomembna značilnost uvedbe parlamentarne preiskave je, da lahko privede do uveljavitve politične odgovornosti
predsednika in članov vlade. Pobudo za parlamentarno preiskavo lahko na podlagi 1. odstavka 68. člena Poslovnika
Državnega sveta vloži vsak državni svetnik, komisija ali interesna skupina. Državni svet o zahtevi za parlamentarno
preiskavo odloči z večino glasov navzočih državnih svetnikov
Zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov
Pravico, da lahko na Ustavno sodišče vloži zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in
splošnih aktov, daje Državnemu svetu Zakon o Ustavnem sodišču (23.a člen; Ur. l. RS, št. 64/2007). Državni svet lahko
uporabi to pristojnost kadar meni, da je posamezna določba, del akta ali akt v celoti v nasprotju z ustavo oziroma njenimi
posameznimi ustavnimi določbami. Zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih
11
aktov lahko Državni svet poda potem, ko je predpis oziroma splošni akt že sprejet in začne veljati v slovenskem pravnem
sistemu.
Predlog za sprejem avtentične razlage zakona
Postopek za sprejem avtentične razlage zakona določa Poslovnik Državnega zbora (149. – 152. člen). Predlog za sprejem
avtentične razlage zakona lahko poda vsak predlagatelj, ki lahko predlaga zakon, torej tudi Državni svet. Predsednik
Državnega zbora pošlje predlog v mnenje matičnemu delovnemu telesu, zakonodajno-pravni službi ter Vladi. Besedilo
avtentične razlage je sprejeto, če je zanj glasovala večina poslancev, ki je določena za sprejem zakona, na katerega se
nanaša obvezna razlaga. Avtentična razlaga se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Sprejete avtentične razlage ni
mogoče spreminjati.
