Volitve
Način volitev
Volitve v Državni svet ureja zakon, ki ga sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev (98. člen Ustave
RS).
Člani Državnega sveta so voljeni za dobo petih let.
Splošne določbe o volitvah v Državni svet in volilne postopke za volitve predstavnikov posameznih interesov za Državni svet
ureja Zakona o Državnem svetu (1. – 42. člen in 64. – 67. člen). Državni svetniki so voljeni prek posrednih volitev v interesnih
organizacijah oziroma lokalnih skupnostih po volilnih telesih (prek elektorjev).
Pravico voliti in biti voljen za člana Državnega sveta ima državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let
starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost (2. člen). Člani Državnega sveta niso voljeni na podlagi splošne volilne
12
pravice, ampak na podlagi posebne volilne pravice, ki jo za vsako interesno skupino določa zakon in sicer glede na
pripadnost posamezni interesni skupini oziroma lokalni skupnosti.
Pravico voliti in biti voljeni za člane Državnega sveta:
- predstavnike delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter negospodarskih dejavnosti
(funkcionalni interesi) imajo osebe, ki v Sloveniji opravljajo ustrezno dejavnost oziroma so v delovnem razmerju. Člane
Državnega sveta teh interesnih skupin volijo pod enakimi pogoji kot državljani Slovenije volijo tudi tujci, ki v Sloveniji
opravljajo ustrezno dejavnost ali so v delovnem razmerju. Nimajo pa pravice biti voljeni za člane Državnega sveta. Volilna
pravica tujcev temelji na 43. členu Ustave RS, ki pravi, da zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo
volilno pravico tujci; - predstavnike lokalnih interesov imajo osebe s stalnim prebivališčem v volilni enoti.
Po načelu relativne večine pripada mandat tistemu kandidatu, ki dobi največ glasov. Če dva ali več kandidatov dobi enako
število glasov, odloči o izvolitvi žreb (21. člen).
Razpis volitev
Volitve v Državni svet razpiše predsednik Državnega zbora (5. člen zakona). Splošne volitve razpiše najprej stopetintrideset
dni in najkasneje petinsedemdeset dni pred iztekom petletne. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči
več kot devetdeset dni in ne manj kot šestdeset dni. Nadomestne volitve, na katerih se voli samo posamezne člane
Državnega sveta, če jim preneha mandat pred iztekom mandatne dobe Državnega sveta, se opravijo najkasneje
petinsedemdeset dni po prenehanju mandata člana Državnega sveta (4. člen zakona).
Članu Državnega sveta preneha mandat, če (63. člen zakona): - izgubi volilno pravico,
- postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
- je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
- nastopi funkcijo, ki je nezdružljiva s funkcijo člana Državnega sveta,
- odstopi,
- v drugih primerih, ki jih določa zakon.
Državnemu svetniku preneha mandat z dnem, ko Državni svet ugotovi, da so nastali omenjeni razlogi. V primeru iz tretje
alinee pa članu Državnega sveta mandat ne preneha, če Državni svet sklene, da lahko opravlja funkcijo.
Volitve predstavnikov funkcionalnih interesov
Volitve 18 članov Državnega sveta (predstavnikov funkcionalnih interesov) opravijo na volilnih zborih elektorji. Predstavnike
volilnega telesa (elektorje) izvolijo interesne organizacije v skladu s svojimi pravili.
Kandidate za člane Državnega sveta določijo interesne organizacije v skladu s svojimi pravili (15. člen zakona): - 4 člane, predstavnike delodajalcev volijo gospodarske zbornice in združenja delodajalcev (24. člen),
- 4 člane, predstavnike delojemalcev volijo reprezentativni sindikati (26. člen),
- 4 člane, predstavnike kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev volijo: dva predstavnika kmetov poklicne organizacije
kmetov, enega predstavnika obrtnikov poklicne organizacije obrtnikov in enega predstavnika samostojnih poklicev poklicne
organizacije drugih samostojnih poklicev (28. – 33. člen), - 6 članov, predstavnikov negospodarskih dejavnosti volijo: enega predstavnika univerze, visoke in višje šole; enega
predstavnika za področje vzgoje in izobraževanja poklicne organizacije pedagoških delavcev; enega predstavnika za
področje raziskovalne dejavnosti volijo poklicne organizacije raziskovalcev; enega predstavnika za področje kulture in
športa poklicne organizacije kulturnih in športnih delavcev; enega predstavnika za področje zdravstva poklicne organizacije
zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev; enega predstavnika za področje socialnega varstva poklicne organizacije
strokovnih delavcev na področju socialnega varstva (34. – 37. člen).
Volitve predstavnikov lokalnih interesov
22 članov Državnega sveta, predstavnikov lokalnih interesov izvolijo lokalne skupnosti. Za volitve predstavnikov lokalnih
interesov se oblikuje največ 22 volilnih enot za območje ene ali več lokalnih skupnosti. (38. člen). S posebnim zakonom
(Zakon o določitvi volilnih enot za volitve predstavnikov lokalnih interesov v državni svet, Ur.l. RS, št. 48/1992), je bila
Slovenija razdeljena na 22 volilnih enot, zemljepisno, zgodovinsko in interesno zaokroženih območij.
13
V vsaki volilni enoti se oblikuje volilno telo, ki ga sestavljajo: - člani predstavniškega organa lokalne skupnosti, če se člani Državnega sveta volijo v volilni enoti, ki obsega območje ene
lokalne skupnosti; - izvoljeni predstavniki lokalnih skupnosti, če se člani Državnega sveta volijo v volilni enoti, ki obsega območje dveh ali več
lokalnih skupnosti; predstavnike lokalnih skupnosti izvolijo njihovi predstavniški organi.
Predstavniški organi lokalne skupnosti (sveti občin) sprejemajo pravila, na podlagi katerih volijo svoje predstavnike v volilna
(elektorska) telesa in kandidate za člane Državnega sveta. Elektorje in kandidate za Državni svet volijo sveti občin na tajnem
glasovanju.
Po Zakonu o Državnem svetu lahko vsaka lokalna skupnost (občina) predlaga po enega kandidata za člana Državnega sveta.
Vsaki občini pripada po eno mesto v elektorskem telesu ne glede na število prebivalcev, na vsakih dopolnjenih 5000
prebivalcev pa še po eno
