ZARES

Stranka Zares

  • Slapnik in Kek o odprtih vprašanjih trgovine z orožjem3.marec 2011Na današnji tiskovni konferenci sta poslanca Zares, Tadej Slapnik in Franci Kek predstavlia več dokumentov, povezanih s trgovino z orožjem med Slovenijo in Hrvaško po osamosvojitvi Slovenije.
    Slapnik je na podlagi podatkov iz dokumentov okvirno izračunal, da je v trgovini z orožjem nepojasnjeno kam izginilo 96 milijonov takratnih nemških mark. Izračuni temeljijo na podlagi evidentiranih cen prodanega orožja v Sloveniji, ter na podlagi računov hrvaškega ministrstva za obrambo za isto orožje.Tadej Slapnik je poudaril, da je za prihodnost Slovenije v skupnem interesu vseh državljank in državljanov, da se po letih ugibanj, po številnih preiskovalnih komisijah, celo po številnih predčasno zaključenih sodnih obravnavah, resnici o trgovanju z orožjem pride do dna. Po ugotovitvah preiskovalne komisije DZ, ki jo je leta 1999 vodil tedanji poslanec Rudolf Moge so se evidentirane cene orožja na slovenskem ministrstvu za obrambo bistveno razlikovale od cen iz pričanj oz. od cen iz uradnih hrvaških dokumentov. V nekaterih primerih, predvsem v obdobju, ko je hrvaška orožje najbolj potrebovala, so cene celo desetkratne, v povprečju pa petkratne. Tako je bil na primer ročni minomet po evidentirani ceni 200 nemških mark, medtem ko je na računu hrvaškega obrambnega ministrstva cena 3500 nemčkih mark.Zato je tadej Slapnik pozval Janeza Janšo in druge nosilce javnih funkcij v obdobju od 1990 do 2010, ki so bili odgovorni za področje nacionalne varnosti, da podajo nedvoumne odgovore, kam so izginila sredstva oz. gotovina od trgovine z orožjem, kdo jo je prejel in zakaj je bila uporabljena.

    Tadej Slapnik bo na Vlado RS naslovil poslansko pobudo, da umakne oznake zaupnosti z vseh ključnih dokumetov trgoine z orožjem, prav tako pa tudi iz primopredajnega poročila med Janšo in Kacinom. Prav tako bo na naslovil poslansko vprašanje na ministrstvo za obrambo z zahtevo, da ministrstvo obrazloži kje so manjkajoča sredstva in za kaj so se porabila ali pa naj ministrstvo predloži dokaze, da so bila ta sredstva podarjena Hrvaški.

    Za konec je poslanec Zares še poudaril, da se zaveda, da je večina teh postopkov že zastaranih in jih ni več mogoče sodno preganjati. Vendar je kljub vsemu pomembno, da se izve resnica ter da odgovorni nosijo vsaj moralno in politično odgovornost.

 

    • http://www.zares.si/javni-poziv-k-odstopu-predsednice-zdravniske-zbornice-slovenije/
      Zares, 11. januar 2011
      V Poslanski skupini Zares smo v preteklosti večkrat že opozorili na anomalije, ki se dogajajo v sami Zdravniški zbornici Slovenije oziroma na vprašljivo delovanje njene predsednice.Prvi večji očitki, tako s strani strokovne kot laične javnosti so na predsednico Zdravniške zbornice Slovenije Gordano Živčec Kalan leteli ob nesrečnem primeru “Nekrep”, ko naj bi bil sam postopek ugotavljanja zdravniške strokovne napake postavljen pod vprašaj. Sama v tem kontekstu ne bom komentirala oziroma ocenjevala postopke odgovornih na zdravniški zbornici. Opozorila pa bi na vprašljivo odločitev predsednice, ki je v lanskem letu na mesto generalnega sekretarja zdravniške zbornice zaposlila nekdanjega inšpektorja za javno upravo, ki je zgolj nekaj mesecev pred menjavo delovnega mesta, v tej isti instituciji opravljal nadzor. Taisti, takrat še inšpektor, je ugotovil, da je zdravniška zbornica napačno vodila postopke odvzemov licenc, predsednici pa je naložil, da izvede ustrezne postopke za pravilno in zakonito odločitev tudi pri obravnavi vloge odvetnika družine Nekrep. Ne glede na odziv zbornice, ki se je z nadaljnjimi ukrepi napake odpravila, je položaj obeh oseb v tem primeru vprašljiv. Da so naša razmišljanja pravilna, nenazadnje dokazuje tudi odziv Komisije za preprečevanje korupcije, ki bo v tem primeru ugotavljala ali gre za kršitev etičnosti in integritete zbornice.Predsednica Zdravniške zbornice pa je v vlogi v.d. direktorice Zdravstvenega doma Izola lani nadaljevala s svojimi vprašljivimi odločitvami. Septembra je namreč v imenu Zdravstvenega doma Izola sklenila posojilno pogodbo s podjetjem Mabra inženiring v višini 150.000 evrov, kar je po oceni Računskega sodišča vsaj negospodarno ravnanje z javnimi sredstvi, z dejanjem pa je zaradi suma zlorabe položaja seznanjeno tudi državno tožilstvo. Ob tem velja spomniti, da je Zdravniška zbornica Slovenije, ki jo vodi Gordana Živčec Kalan, prav tako v lanskem letu pri istem podjetju kupila poslovne prostore v soseski Dunajski kristali.V Poslanski skupini Zares bomo pristojnim institucijam prepustili odločanje o morebitnih nezakonitih dejanjih Gordane Živčec Kalan. V dobro slovenskega zdravstva, ugleda slovenskih zdravnikov, med katerimi so mednarodno priznani vrhunski strokovnjaki, dobri in predani zdravniki, zaradi transparentnosti delovanja same zdravniške zbornice, pa pozivamo Gordano Živčec Kalan k odstopu. Dejstvo je, da so na njena vprašljiva in nenavadna dejanja in ravnanja v preteklosti večkrat, poleg drugih pristojnih institucij, opozarjali že njeni zdravniški kolegi, člani zdravniške zbornice Slovenije, vendar se spremenilo ni nič. Sprašujemo se, ali takšnemu vehementnemu obnašanju Živčec Kalanove botruje tudi zakonsko določeno obvezno članstvo v zdravniški zbornici? V Poslanski skupini Zares zaradi vedno novih in na nek način vedno bolj vprašljivih dejanj predsednice Zdravniške zbornice Slovenije pričakujemo, da bo v dobro slovenskega zdravstva in zaposlenih na tem področju Gordana Živčec Kalan sama ponudila svoj nepreklicni odstop. Ob tem pa upamo, da bo za predsedniško mesto kandidirala oseba, ki bo z osebno integriteto, strokovnostjo in vizijo, uspešno vodila slovensko zdravniško zbornico ne glede na obveznost oziroma prostovoljnost članstva v njej. Prepričani smo namreč, da je v slovenskem zdravstvu še vedno ogromno takih ljudi, ki bi s svojimi kompetencami in voljo zdravniški zbornici in njenim članom povrnil veljavo in ugled, ki ji kot krovni organizaciji slovenskega zdravstva pritiče!Cvetka Zalokar Oražem
      Vodja Poslanske skupine Zares

Poslanka Cveta Zalokar Oražem je ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano postavila poslansko vprašanje glede prijavljanja zlorab oziroma mučenja živali.
Vsebina celotnega vprašanja:

Zakon o zaščiti živali med drugim omogoča posameznikom prijave mučenja živali, v kolikor so le ti prepričani, da lastnik s svojo živaljo ravna v nasprotju z zakonskimi določbami. V zadnjem času pa so v javnost pricurljale informacije, po katerih naj bi predvsem s strani Veterinarske uprave Republike Slovenije (VURS) prihajalo do groženj tistim prijaviteljem, ki naj bi podali lažno prijavo. Še več, zadnji primer govori celo o tem, da je prijaviteljica, ki je pred časom podala sum zlorabe treh živali, za enega izmed njih prejela celo globo v višini 500 evrov. Dejstva, da so vsi trije psi, ki naj bi bili, skladno z zakonskimi določili, podvrženi mučenju, izginili, veterinarske uprave ne skrbijo.

Celotna zgodba napeljuje v bistvu na smiselnost samih prijav, saj se ljudje, glede na odnos pristojnih inšpekcijskih služb, ki na podlagi ugotovitev pristojnega veterinarja podajo končno “sodbo”, upravičeno sprašujejo, zakaj bi sploh prijavljali sume mučenja živali in s tem tvegali visoke kazni. Predstavnica društva za zaščito živali potezo VURS-a ocenjuje celo kot grožnjo, saj se do danes naj ne bi zgodilo, da bi prijavitelji za lažno prijavo prejeli denarno kazen; ob tem da se grožnje z globami vrstijo iz dneva v dan.

Glede na predpisan postopek, je pri ocenjevanju možnih zlorab in mučenja, uradni veterinar pri svojem delu samostojen. Pri vodenju postopka, skladno s svojimi pooblastili ocenjuje stanje živali in ali so bile prijave upravičene ali ne. V primeru lažne prijave lahko prijavitelja sankcionira kot to predvideva zakon o inšpekcijskem nadzoru. Prijavitelj pa ima možnost vložiti zahtevo za sodno varstvo v kolikor je mnenja, da prekrška ni storil.

Sama sem prepričana, da je institut prijavljanja mučenja živali izredno pomemben, zato je odzivnost oziroma uradniško delovanje VURS-a več kot presenetljivo. Celo več, na VURS-u naj bi dejali, da je vedno več takšnih prijaviteljev, ki se čustveno odzivajo na stanje, ki pa ni dokazljivo v nasprotju s predpisanimi standardi, za katere naj bi bili izšolani uradni veterinarji, ki pa se o mučenju živali lahko odločajo tudi na podlagi nejasnih zakonskih določil. Iz tega lahko sama povzamem, da gre, glede na suhoparno tolmačenje VURS-a, tudi za presojo posameznega veterinarja v odvisnosti od njegove subtilnosti do živali. Zato vas, kot pristojnega ministra, v sklopu katerega deluje tudi omenjena institucija, sprašujem sledeče:
na podlagi kakšnih ugotovitev (glede na čas prijave in samo preverjanje stanja živali) pristojni veterinar ocenjuje primernost oziroma upravičenost podajanja prijav mučenja živali? Kje je meja med dejanskim mučenjem oziroma zlorabljanjem živali in nekoliko strožjo vzgojo oziroma skrbjo za posamezno žival?
Koliko primerov je bilo v zadnjih petih letih, ko so pristojne veterinarske službe ugotovile tako imenovano lažno prijavo mučenja živali in kaj se je v prihodnosti zgodilo z živalmi ter koliko primerov je bilo takih, katerih prijava je bila na podlagi pregleda živali, upravičena?

Glede na, po oceni varuhov živali, neživljenjskost delovanja pristojnih veterinarskih služb vas sprašujem, kdo bo za nastalo situacijo odgovarjal oziroma, kakšne spremembe na tem področju predvideva pristojno ministrstvo, da v bodoče ne bo več prihajalo do upravičenega strahu s strani tistih, ki s svojim odgovornim ravnanjem opozarjajo na mučenje živali s strani njihovih lastnikov?

Cveta Zalokar Oražem

2011-02-15 Poslansko vprašanje – Cveta Zalokar Oražem – mučenje živali (.pdf)

A website like http://www.peakhd.com will provide you with the highest quality in the industry.

One Response to ZARES

  1. Se pridružujem vprašanju ge Oražen. Rada imam živali in tudi sama se sprašujem isto. Bi pa dodala še nekaj: v farmacevtski in kozmetični industriji se izvajajo kruti poskusi na živalih, čeprav obstajajo druge metode preverjanja substanc. Obstaja tudi kozmetika in zdravila, ki so prijazna naravi in ne temeljijo na poskusih na živalih. Naša država to premalo propagira in podpira. Še več: na TV vidimo reklame za firme, ki za svojo kozmetiko uporabljajo te preizkuse (npr. L,Oreal). To, kar sem napisala, je možno preveriti na http://www.peta.com in dobiti sezname teh podjetij.
    Še ena stvar, ki me tudi zelo moti: v Sloveniji gostuje cirkus, v katerem nastopajo živali. Pred kratkim je bil o tem prispevek na Svetu ob 18.00 predvsem v tem smislu, da hrup in smrad motita okoliške stanovalce. Niti besede protesta pa ni bilo proti dejstvu, da pri nas gostuje cirkus, kjer nastopajo živali! Zakaj? Ker je več preiskav Pete odkrilo, kako so te živali dresirane in tudi sicer kruto obravnavane. Tudi to dobite na http://www.peta.com! In vsakič, ko želimo kupiti vstopnico za cirkus, se zavedajmo, da “kupujemo” vstopnico za kruto ravnanje z živalmi!
    Sem vegeterijanka, ne nosim krzna (ker sem tudi proti temu), zelo rada imam živali.
    Lep pozdrav, upam, da bo moje mnenje upoštevano!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja